Na vrh

Šolski center Postojna

Na podlagi 8. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 60/2010) – v nadaljevanju Pravilnika – direktorica Šolskega centra Postojna in ravnateljica Srednje šole s šolskimi pravili določa:

1. Hišni red
2. Druga pravila v skladu s Pravilnikom in drugimi predpisi

1. HIŠNI RED

Splošna pravila

  • Vhod v prostore šole se za dijake odpre ob 6.30. Vhod šole je pod videonadzorom.
  • Pouk se začne ob 7.30, zadnja – 9. ura – se konča ob 14.55. Pouk je lahko tudi 10. šolsko uro (do 15.45 – konzultacije pri izbirnih maturitetnih predmetih, vaje pri naravoslovnih predmetih itd.), praktični pouk pa traja do 17.30.
  • Urnik zvonjenja je naslednji:

1. ura: 7.30–8.15

2. ura: 8.20–9.05

3. ura: 9.10–9.55

Prvi odmor za malico: 9.55–10.35

Drugi odmor za malico: 10.45-11.25

4. a ura: 10.00 – 10.45

4. b ura: 10.35 – 11.20

5. ura: 11.25 – 12.10

6. ura: 12.15 – 13.00

7. ura: 13.05 – 13.50

8. ura: 13.55 – 14.40

  • Vsak oddelek ima v urniku en daljši odmor za malico. Prvi odmor je praviloma namenjen dijakom/injam 1. in 2. letnika, drugi odmor pa dijakom/injam 3. in 4. letnika. V času malice je v večnamenskem prostoru po potrebi dežuren/a tudi en/a profesor/ica.
  • Dijaki se lahko pred začetkom pouka zadržujejo v večnamenskem prostoru in v drugih, temu namenjenih prostorih (npr. v knjižnici, klubu itd.). V urah, namenjenih malici, in med poukom je zadrževanje na hodnikih pred učilnicami prepovedano.
  • Daljše zadrževanje v prostoru z garderobnimi omaricami je prepovedano.
  • Nadomeščanje za odsotne učitelje določa pomočnica ravnateljice. Če učitelja ni k pouku 10 minut po začetku ure, dijaki počakajo, reditelj pa mora javiti učiteljevo odsotnost v tajništvu. Oddelek ima prosto uro zaradi učiteljeve odsotnosti samo, če tako odloči ravnatelj, pomočnik ravnatelja ali drug učitelj v zbornici po pooblastilu enega ali drugega. Kdor dovoli prosto uro, vpiše to v dnevnik oddelka.
  • Dijaki morajo imeti med poukom izklopljenetelefone in druga moteča elektronska sredstva (jih ne smejo uporabljati). Kršitev tega pravila se obravnava v skladu s Pravilnikom o šolskem redu v srednjih šolah. Učitelj ali drugi strokovni delavec šole lahko dijaku začasno odvzame mobilni telefon.
  • Zapuščanje šole med odmori in prostimi urami (v času pouka med prvo in zadnjo uro dijakov) brez dovoljenja razrednika ali drugega učitelja ni zaželeno in priporočljivo. Če dijak šolo zapusti brez dovoljenja, jo zapusti izključno na lastno odgovornost.
  • Dijaki so lahko v šolskih prostorih obuti, pri tem pa morajo paziti na čistočo in varnost.
  • Šola ne odgovarja za garderobo in druge osebne predmete dijakov. Dijaki lahko pri urah športne vzgoje oddajo vrednejše predmete in denar učitelju ali dijakom, ki ne telovadijo. Dijaki lahko o morebitnih krajah obvestijo razrednika ali drugega učitelja, tajništvo šole ali ravnatelja oziroma njegovega pomočnika. Oškodovani dijaki oziroma njihovi starši morajo večje kraje osebno prijaviti na policijski postaji.
  • Prinašanje in uživanje hrane v učilnicah, telovadnici in knjižnici ni dovoljeno.
  • Reditelj oziroma dijak, ki opazi poškodbo v učilnici, mora o tem obvestiti učitelja.
  • Preden dijaki zapustijo učilnico, pospravijo stole in poberejo smeti. Reditelj pobriše tablo.
  • Zbornica je zaklenjena. Če dijak nujno potrebuje učitelja, naj potrka in počaka.
  • Uradna obvestila, pomembna za dijake, so objavljena na oglasni deski in na spletni strani šole.
  • Vsi uporabniki šolskih prostorov morajo upoštevati varnostne predpise.
  • Vsi zaposleni in dijaki morajo paziti na čistočo šole in njene okolice.
  • Zaposleni in dijaki morajo skrbno ravnati s šolskim inventarjem in drugim premoženjem šole. Prepovedano je tudi pisanje po klopeh, stolih, stenah itd. Storilec mora povzročeno škodo plačati. Za namerno povzročeno škodo se storilcem izreče tudi ustrezen vzgojni ukrep v skladu s Pravilnikom. Škodo, ki jo dijaki ugotovijo ob prihodu v učilnico, morajo takoj javiti učitelju.
  • Dijak mora plačati tudi škodo, ki je nastala z njegovim kršenjem zakonodaje, ki velja na področju šole in šolskega okoliša (npr. sprožanje javljalnikov požara, kajenje v šoli in na območju šole itd.).
  • V šoli in na šolskih površinah je strogo prepovedano uživanje alkoholnih pijač in drugih drog, prinašanje in posedovanje le-teh. Prepovedano je tudi kajenje tobaka.
  • Prepoved uživanja alkoholnih pijač in drugih drog, prinašanja in posedovanja le-teh ter prepoved kajenja velja tudi za ekskurzije, športne dneve in druge dejavnosti, ki jih organizira šola.

Dežurstvo

Za varovanje šole in nadzor nad vstopom vanjo skrbijo vsi zaposleni in dijaki. Šola lahko organizira dežurstvo dijakov, po potrebi tudi učiteljev.

Dežurstvo dijakov – splošna določila

  • Dežurstvo dijakov je po potrebi organizirano ob vhodu v šolsko stavbo, lahko tudi drugje.
  • Dežurajo dijaki od 2. do 4. letnika po oddelkih. Razpored dežurstva je objavljen na oglasni deski ter v dnevniku dežurnega oddelka.
  • Dijaki so dežurni v času pouka ne glede na urnik svojega oddelka. Z nalogami dežurnega dijaka se oddelek seznani pred začetkom dežuranja, objavljene pa so tudi v dnevniku dežurstva in na oglasni deski.
  • Če več dežurnih dijakov iz posameznega oddelka ne opravlja svojih nalog v skladu s temi pravili, se poleg izrečenih vzgojnih ali alternativnih ukrepov v skladu s Pravilnikom tudi prekine dežuranje dijakov tega oddelka, z dežurstvom pa nadaljujejo dijaki naslednjega oddelka.
  • Dežurni dijak se mora udeležiti pisnega ocenjevanja znanja v svojem oddelku, v tem času pa ga nadomesti drug dijak.
  • Če je dijak, ki je na vrsti za dežurstvo, odsoten, ga zamenja naslednji dijak po razporedu, sam pa dolžnost dežurnega opravi ob vrnitvi v šolo.
  • Dežurni dijak se ob začetku in koncu dežurstva javita v tajništvu šole, kjer se vodi evidenco o dežurstvu.
  • Razrednik oddelka, ki je na vrsti za dežurstvo, mora spremljati njegov potek, za dnevne naloge in razpored dežurstva pa skrbi  vodstvo šole.
  • V prostoru dežurnih dijakov in v neposredni bližini se ne smejo zadrževati drugi dijaki.
  • Dežurni dijaki ne smejo uporabljati akustičnih aparatov.

Naloge dežurnih dijakov                                                                                                            

  • V zvezek dežurstva vpišejo datum, svoje ime in priimek ter vse dogodke, ki so v zvezi z njihovimi nalogami.
  • Sprejemajo zunanje obiskovalce in jih po potrebi usmerijo v zbornico, tajništvo šole, svetovalno službo itd.
  • Z občasnimi obhodi skrbijo za red in disciplino v šolskih prostorih.
  • Opozarjajo druge dijake na čistočo.
  • Sprejemajo najdene predmete. Opis predmeta ter ime in priimek najditelja vpišejo v zvezek dežurstva, predmete pa odnesejo v tajništvo, kjer jih lastnik lahko prevzame.
  • Sprejemajo prijave o pogrešanih ali izgubljenih predmetih in njihovih lastnikih. Tudi podatke o tem vpišejo v zvezek dežurstva.

Rediteljstvo

V času pouka je po oddelkih organizirano rediteljstvo. Razrednik pripravi in vpiše v dnevnik razpored rediteljev v oddelku in sicer po dva dijaka tedensko, praviloma po abecednem redu priimkov.

Naloge rediteljev

  • Skrbita za red in čistočo v učilnici in na hodniku neposredno pred učilnico.
  • Javljata odsotne dijake.
  • Skrbita za čistočo šolske table in učilnice.
  • Če učitelja 10 minut po začetku ure ni v razred ali k drugi vzgojno-izobraževalni dejavnosti, se o njegovi odsotnosti pozanimata v zbornici oziroma odsotnost javita v tajništvo.
  • Pomagata učitelju pri delu z učnimi pripomočki.
  • Če opazita poškodbe šolskega inventarja ali kakšno drugo nepravilnost, to javita razredniku ali drugemu učitelju.
  • Učilnico pospravita, ugasneta luči in jo zapustita zadnja, skupaj z učiteljem.

Vzgojni ali alternativni ukrepi za kršitve hišnega reda se izrečejo v skladu s Pravilnikom in temi Šolskimi pravili. 

2. DRUGA ŠOLSKA PRAVILA                                                                             

Način sodelovanja s starši

  • Šola sodeluje s starši prek roditeljskih sestankov, skupnih popoldanskih govorilnih ur, individualnih govorilnih ur učiteljev, govorilnih ur svetovalne službe in po potrebi na druge načine.
  • Datumi roditeljskih sestankov in skupnih popoldanskih govorilnih ur so določeni s šolskim koledarjem. Dijaki so s tem seznanjeni ob začetku šolskega leta, šolski koledar je objavljen tudi na spletni strani šole.
  • V šolskem letu sta vsaj dva roditeljska sestanka in vsaj tri skupne popoldanske govorilne ure.
  • Učitelji in drugi strokovni delavci imajo individualne govorilne ure praviloma vsak teden od 1. oktobra do 31. maja. Razrednik seznani dijake s tem razporedom, objavljen pa je tudi na spletni strani šole. Učitelji in drugi strokovni delavci imajo enkrat tedensko tudi govorilne (oziroma pogovorne) ure za dijake.
  • Starši se lahko dogovorijo za razgovor s posameznim učiteljem ali drugim strokovnim delavcem šole tudi izven teh rokov, če se ta s tem strinja.

Pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti

  • Dijaki imajo pravico in dolžnost prisostvovati pri pouku (2. in 3. člen Pravilnika). Starši, ob njihovem soglasju pa tudi športne, kulturne in druge organizacije ali šole, morajo najkasneje v treh delovnih dneh od prvega dne odsotnosti dijaka od pouka obvestiti razrednika ali šolo o vzroku odsotnosti. (13. člen Pravilnika).

  • Razrednik lahko sam določi in uredi način obveščanja o odsotnosti, sicer pa starši lahko posredujejo sporočilo v zbornico ali tajništvo šole. Prejemnik sporočila (kateri koli učitelj, zaposleni v tajništvu) takšno sporočilo z vsemi potrebnimi podatki (ime in priimek dijaka, razred, vzrok in lahko tudi predvideni čas odsotnosti) zabeleži, razrednik pa se mora pozanimati o morebitnih prispelih sporočilih.

  • Če šola o odsotnosti dijaka ni obveščena v prej omenjenem roku, razrednik oziroma šola o odsotnosti dijaka obvesti starše najkasneje v štirih delovnih dneh od prvega dne odsotnosti. Način vzpostavitve stika s starši lahko določi in uredi vsak razrednik avtonomno, sicer pa šola obvesti starše o odsotnosti dijaka in posledicah na posebnem obrazcu, ki ga pošlje staršem ali drugim skrbnikom priporočeno s povratnico.

  • Vsa navedena komunikacija glede odsotnosti dijaka se lahko opravi tudi prek easistenta.

  • V skladu z 31. členom Pravilnika je določen osemdnevni rok za odgovor. Če šola v osmih dneh ne prejme odgovora staršev, izda odločbo o izključitvi brez vodenja postopka ugotavljanja kršitve.

  • Odsotnost dijaka opraviči razrednik na podlagi presoje vzroka odsotnosti v opravičilu (14. člen Pravilnika). Dijak ali starši morajo razredniku posredovati pisno opravičilo najkasneje v petih delovnih dneh po prihodu dijaka k pouku. Razrednik lahko upošteva opravičila staršev, opravičila športnih, kulturnih in drugih organizacij ob soglasju staršev, zahteva lahko tudi zdravniška opravičila ali osebno pojasnilo staršev na govorilnih urah.

  • Razrednik lahko upošteva opravičilo, ki ga dijak ali starši iz utemeljenega razloga predložijo po izteku petdnevnega roka, vendar mora biti obvestilo predloženo najkasneje v enem tednu po prihodu dijaka k pouku. Kot utemeljeni razlogi se lahko upoštevajo: odsotnost razrednika, dijak ni mogel pravočasno dobiti opravičila itd.

  • Polnoletni dijaki lahko predložijo izjavo, da ne želijo, da jih opravičujejo starši. V primeru odsotnosti so dolžni sami obvestiti šolo, v petih delovnih dneh po prihodu k pouku pa predložiti zdravniško opravičilo ali drugo ustrezno potrdilo. Če ne predložijo takšne izjave, se jih obravnava kot druge dijake.

  • Odsotnost od ure pouka dovoli učitelj, ki uro vodi.

  • Če gre za odsotnost več ur (več kot eno, vendar krajšo od enega dneva), dijak praviloma zaprosi za odsotnost vsakega učitelja posebej. Takšno odsotnost lahko izjemoma dovoli razrednik, ravnatelj ali njegov pomočnik oziroma predstojnik usmeritve.

  • Neupravičeno zamujanje k pouku ali drugi vzgojno-izobraževalni dejavnosti do 15 minut je kršitev Pravilnika in teh pravil in se tako tudi obravnava (izrekanje vzgojnih ukrepov in določanje alternativnih ukrepov v skladu s Pravilnikom), ne šteje pa se kot neopravičena ura. Zamudo k pouku nad 15 minut pa se obravnava tudi kot neopravičeno uro.

  • V primeru načrtovane daljše odsotnosti dijaka (do pet dni) starši naslovijo pisno vlogo na kolegij šole, ki o tem odloča.

Upravičeni razlogi za zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka

  • Dijaki lahko zamudijo 1. uro pouka (začetek ob 7.30) ali predčasno odidejo od 8. ali 9. ure pouka, če so vozači in ni javnih prevoznih sredstev, s katerimi bi lahko pravočasno prišli k pouku ali odšli domov, če bi bili do konca 8. ali 9. ure pri pouku.
  • Prvo uro pouka lahko zamudijo največ 15 minut, od 8. ali 9. ure pa lahko odidejo največ 10 minut pred koncem ure.
  • Starši ali dijaki z njihovim soglasjem oddajo ob začetku šolskega leta pisno vlogo za zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka razredniku. Razrednik presodi o upravičenosti razloga in to evidentira v ustrezni rubriki v dnevniku.

Način odločanja o oprostitvi sodelovanja dijaka pri pouku iz zdravstvenih razlogov in način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času oprostitve sodelovanja pri pouku

Dijak je lahko oproščen sodelovanja pri pouku ŠVZ, praktičnem pouku, obveznih izbirnih vsebinah oziroma interesnih dejavnosti na podlagi ustreznega zdravniškega potrdila in s soglasjem oziroma vednostjo staršev.

Pristojne osebe oziroma organi šole glede na čas, dejavnost in vzrok oprostitve sodelovanja določijo način vključitve v vzgojno-izobraževalno delo ter načine, oblike in roke opravljanja morebitnih manjkajočih obveznosti.

 

Način obravnave dijaka in vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo pri začasni prepovedi prisotnosti pri pouku

  • Učitelj lahko prepove dijaku prisotnost pri pouku ali drugi vzgojno-izobraževalni dejavnosti zaradi neprimernega odnosa do drugih dijakov, učiteljev in drugih delavcev šole ter drugih ljudi, neprimernega odnosa do šolskega in drugega premoženja, posedovanja predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja ter neupoštevanja predpisov o varnosti in zdravju pri delu.

  • Za neprimeren odnos do dijakov in učiteljev se šteje tudi, če dijak s svojim vedenjem tako moti pouk ali drugo dejavnost, da jo je nemogoče kakovostno izpeljati in če izrazito odklanja sodelovanje pri pouku ali drugi dejavnosti. Učitelj mora opozoriti dijaka, da mu bo izrečena prepoved.

  • Prepoved se nanaša na uro, ki jo učitelj vodi. Razrednik ali ravnatelj oziroma njegov pomočnik na predlog razrednika pa lahko iz prej omenjenih razlogov prepove dijaku prisotnost pri pouku določenega dne, lahko pa tudi udeležbo na ekskurziji, obveznih izbirnih vsebinah itd. Razrednik o tem obvesti starše.

  • Učitelj ali razrednik vpišeta prepoved, razlog zanjo in ustrezno zadolžitev v dnevnik.

  • Začasna prepoved prisotnosti pri pouku je posledica kršitve pravil, ki jih določajo Pravilnik in na njegovi podlagi Šolska pravila, in se tako tudi obravnava. To pomeni, da se glede na težo in pogostost kršitve uvedejo ustrezni postopki za ugotavljanje kršitve in izrekanje s Pravilnikom predvidenih vzgojnih ukrepov ali določanje alternativnih ukrepov. Odsotnost zaradi začasne prepovedi se ne šteje med neopravičeno odsotnost.

  • Če učitelj prepove dijaku prisotnost pri pouku, ga pošlje na razgovor k razredniku ali v svetovalno službo ali k ravnatelju oziroma njegovemu pomočniku. Po svoji presoji ga lahko pošlje tudi v knjižnico ali kak drugi šolski prostor, mu dodeli ustrezne šolske obveznosti in zahteva njihovo izpolnitev. Če se razlogi za začasno prepoved in s tem začasne prepovedi ponavljajo (pri istem učitelju ali pri več njih), šola vzpostavi stik s starši (enako kot pri obveščanju o odsotnosti) ter organizira sestanek med starši, dijakom, učiteljem oziroma učitelji, ki so dijaku večkrat izrekli začasno prepoved, razrednikom in svetovalno službo.

Pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem

  • Dijaki/nje ne smejo med poukom uporabljati tovrstnih naprav, razen z izrecnim dovoljenjem učitelja, ki uro vodi in je to sestavni del pouka. Če dijaki/nje ne upoštevajo tega pravila in ne upoštevajo učiteljevega opozorila, jim ta lahko napravo začasno odvzame. Starši ali dijaki/nje z njihovim pooblastilom jo v takem primeru prevzamejo v tajništvu šole.

  • Učitelj/ica lahko zahteva, da dijaki/nje med pisanjem pisnih izdelkov ali tudi sicer med poukom oddajo mobilne telefone na za to določen prostor v učilnici. Vzamejo jih lahko ob koncu ure oziroma po koncu pisanja. Če ne upoštevajo tega pravila, se pri pisanju pisnih izdelkov to šteje kot kršenje pravil ocenjevanja. Pisno ocenjevanje se prekine in izdelek oceni z negativno oceno.

  • Dijaki/nje ne smejo med poukom in odmori v prostorih šole in na šolskem območju snemati in objavljati dogajanja in oseb brez dovoljenja vodstva šole in vpletenih oseb. Neupoštevanje tega pravila se uvršča med težje ali najtežje kršitve.

  • Dijaki/nje ne smejo snemati ali drugače reproducirati pisnih izdelkov (testov), jih javno objavljati v različnih medijih ali posredovati drugim osebam. Neupoštevanje tega pravila se uvršča med težje ali najtežje kršitve.

Lažje, težje in najtežje kršitve šolskega reda

  • Za kršitve, določene s Pravilnikom in temi Šolskimi pravili, se dijakom izrekajo vzgojni ukrepi in določajo alternativni ukrepi. 16., 17. in 18. člen Pravilnika okvirno določajo lažje, težje in najtežje kršitve, s temi pravili pa so nekatere kršitve natančneje opredeljene:
  • Lažje kršitve:
  • neprimeren odnos do pouka: klepetanje med poukom, zamujanje k uram posameznih predmetov, zamujanje pri drugih dejavnostih, ki so del vzgojno-izobraževalnega procesa (razen če gre za zamujanje iz prej navedenih utemeljenih razlogov), ukvarjanje (med poukom) z dejavnostmi, ki ne sodijo k pouku ali drugemu vzgojno-izobraževalnemu delu), neupoštevanje učiteljevih navodil in opozoril, neprinašanje učnih pripomočkov in sredstev (npr. učbenikov, opreme za športno vzgojo ali praktični pouk itd.), samovoljna zapustitev pouka ali druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti itd.;
  • neprimeren odnos do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi,
  • neprimeren odnos do šolskega ali drugega premoženja: pisanje po klopeh, stenah, mizah itd., neupoštevanje določil hišnega reda itd.
  • kajenje,
  • neprimerno obnašanje na funkcionalnih zemljiščih šole,
  • zadrževanje na hodnikih pred učilnicami med poukom,
  • malomarno opravljanje nalog reditelja in dežurnega dijaka,
  • uporaba mobilnih telefonov med poukom, če ne gre za njihovo uporabo kot nedovoljenega pripomočka pri ocenjevanju znanja.

  • Vse kršitve, ki jih določa 16. člen Pravilnika, in so natančneje opredeljene s temi pravili, se štejejo kot lažje, če gre za enkratna oziroma redka dejanja posameznega dijaka. Ponavljajoče se istovrstne lažje kršitve ali več lažjih kršitev, se obravnava kot težjo kršitev.

  • Težje kršitve:
  • ponavljajoče se lažje kršitve,
  • samovoljna prisvojitev tuje stvari,
  • ponarejanje (npr. ponarejanje rezultatov pisnih izdelkov, ponarejanje opravičil in podpisov staršev, lažno prikazovanje identitete itd.)
  • žaljiv odnos do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi (zmerjanje, žaljive obdolžitve, žaljivi napisi itd.),
  • posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev,
  • neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu,
  • namerno poškodovanje šolskega ali drugega premoženja,
  • uporaba mobilnih telefonov med poukom, če gre za njihovo uporabo kot nedovoljenega pripomočka pri ocenjevanju znanja.

 

  • Najtežje kršitve
  • ponavljajoče se istovrstne težje kršitve,
  • psihično ali fizično nasilje,
  • uživanje alkohola ali drugih drog, prisotnost pri pouku pod vplivom alkohola ali drugih drog,
  • posedovanje, ponujanje, prodajanje alkohola ali drugih drog,
  • ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije,
  • samovoljna prisvojitev tuje stvari večje vrednosti,
  • posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,
  • namerno uničevanje šolskega in drugega premoženja,
  • neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je ali bi lahko povzročilo težjo telesno poškodbo ali večjo materialno škodo,
  • neopravičena odsotnost, ki presega 35 ur.

  • O tem, koliko lažjih kršitev se šteje za težjo ali najtežjo kršitev, presodi razrednik v sodelovanju z oddelčnim učiteljskim zborom oziroma celotnim učiteljskim zborom.

  • Kršitve veljajo za pouk in za vse dejavnosti, ki jih organizira šola (npr. športni dnevi, ekskurzije, druge obvezne izbirne vsebine itd.).

  • Učitelj, ki je kršitev ugotovil ali bil nanjo opozorjen, in se prepričal o njej, jo vpiše v dnevnik.

Vzgojni in alternativni ukrepi – 19. člen

19. člen Pravilnika določa naslednje vzgojne ukrepe:

  • opomin,
  • ukor razrednika,
  • ukor oddelčnega učiteljskega zbora,
  • ukor učiteljskega zbora,
  • pogojna izključitev
  • izključitev.

  • 19. člen Pravilnika določa naslednje alternativne ukrepe:
  • pobotanje/poravnava,
  • poprava škodljivih posledic ravnanja,
  • opravljanje dobrih del,
  • premestitev v drug oddelek (lahko se določi namesto ukora učiteljskega zbora),

Drugi alternativni ukrepi so še: sodelovanje pri urejanju okolice šole in šolskih prostorov izven pouka (npr. športne dvorane, garderob, učilnic itd.), dežurstvo na hodnikih, dodatno rediteljstvo, izdelava manjkajočih domačih nalog in izdelava dodatnih nalog po navodilih učitelja, priprava in predstavitev seminarskih nalog v oddelku, pomoč slabšim dijakom, pomoč pri organizaciji različnih dejavnosti na šoli (dneva »odprtih vrat«, informativnega dneva, tekmovanj itd.).

  • Alternativni ukrepi se lahko določijo namesto kateregakoli vzgojnega ukrepa, razen premestitve v drug oddelek, ki se lahko določi namesto ukora učiteljskega zbora.
  • Razrednik pred ukrepanjem opravi razgovor z dijakom, na željo dijaka se opravi razgovor z ravnateljem.
  • Dijak lahko uveljavlja pravico do zagovora. Ta se ob prisotnosti razrednika in staršev opravi pred ravnateljem (23. člen Pravilnika).
  • Dijak mora soglašati z alternativnim ukrepom. Če ne soglaša ali ga ne izvrši na določen način in v določenem roku, se mu izreče ustrezen vzgojni ukrep.
  • Vzgojni ukrepi veljajo eno leto, razen izključitve, ki se praviloma izreče do konca šolskega leta, največ pa še za naslednje šolsko leto.
  • Alternativni ukrep preneha veljati, ko je izvršen.
  • Alternativni ukrep je po možnosti povezan z »naravo« kršitve Pravilnika oziroma Šolskih pravil.

Število ur neopravičene odsotnosti, ki šteje za lažjo oziroma težjo kršitev

  •  Za lažjo kršitev se štejejo do 4 neopravičene ure, več kot 4 neopravičene ure so težja kršitev.

  • Vzgojni ukrepi za neopravičene ure so lahko:
  • do 4 neop. ure: lažja kršitev (opomin)
  • 5–9 neop. ur: težja kršitev (ukor razrednika)
  • 10–18 neop. ur: težja kršitev (ukor oddelčnega uč. zbora)
  • 19–27 neop. ur: najtežja kršitev (ukor učit. zbora)
  • 28–34 neop. ur: najtežja kršitev (pogojna izključitev)
  • 35 in več neop. ur: najtežja kršitev (izključitev)

Zagotavljanje varnosti in zdravja dijakov

  • Sestavine vzgojno-izobraževalnega procesa so tudi ozaveščanje dijakov o varstvu okolja, zdravem načinu življenja, vzgajanje k strpnosti, zagotavljanje razmer, v katerih ne bi prihajalo do diskriminacije, nasilja itd.
  • Vsebine, ki pripomorejo k prej omenjenemu, so vključene v različne predmete v skladu z učnimi načrti. V okviru obveznih izbirnih vsebin pa so organizirana tudi predavanja in delavnice (npr. o problematiki drog, o nenasilni komunikaciji itd.).
  • Pomembno vlogo pri seznanjanju dijakov z njihovimi pravicami ima dijaški parlament. Nanj se dijaki lahko obrnejo tudi, če se znajdejo v stiski. Obrnejo pa se lahko tudi na svetovalno službo.
  • Učitelji se morajo ustrezno odzvati na pripombe, opazke in dejanja, ki vzpodbujajo nestrpnost, nasilje itd.
  • Dijaki morajo v šoli upoštevati vse varnostne ukrepe, ki jih določa Pravilnik o varstvu pri delu, ter vsa navodila, ki jih dajejo učitelji oziroma drugi delavci šole. Za nesreče, ki bi se zgodile zaradi neupoštevanja varnostnih ukrepov, odgovarja dijak sam.
  • Na ekskurzijah, športnih dnevih, prireditvah in pri drugih organiziranih dejavnostih morajo dijaki dosledno upoštevati in izpolnjevati navodila vodij oziroma učiteljev spremljevalcev.
  • Neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu oziroma navodil vodij ali učiteljev spremljevalcev se pri izreku vzgojnega ukrepa šteje kot težja, lahko pa tudi kot najtežja kršitev.
  • Za dijake 1. in 3. letnika so organizirani sistematski zdravstveni pregledi, za dijake 4. letnika pa cepljenje.
  • Sistematske preglede, cepljenje in drugo zdravstveno preventivo za dijake Šolskega centra izvaja Zdravstveni dom Postojna.
  • V primeru poškodbe, nenadne slabosti ali bolezni dijaka med poukom oziroma pri drugih šolskih dejavnostih, učitelj poskrbi za dijaka tako, da mu nudi prvo pomoč in ga po potrebi pospremi v ustrezno zdravstveno ustanovo ter o tem takoj obvesti starše. V primeru poškodbe zaradi nasilnih dejanj obvesti tudi policijo. Učitelj napiše zapisnik o dogodku in ga odda ravnatelju.
  • Dijaka, ki kaže očitne znake alkoholiziranosti ali spremenjenosti zaradi neke druge droge in zato ne more spremljati pouka (ali druge dejavnosti), učitelj odstrani od pouka (ali druge dejavnosti). Preda ga svetovalni službi ali vodstvu šole. Ta izroči dijaka staršem oziroma ga pospremi v ustrezno zdravstveno ustanovo. V vsakem primeru morajo biti starši o tem obveščeni, prav tako pa tudi svetovalna služba.
  • Z dijakom, za katerega učitelj sumi, da je pod vplivom alkohola ali drog, se kratko pogovori brez navzočnosti sošolcev. Po svoji presoji o tem obvesti tudi razrednika in svetovalno službo.

Merila in postopki podeljevanja pohval, nagrad, priznanj

  • Dijak lahko za uspešno delo v šoli in zunaj nje dobi pohvalo, priznanje ali nagrado. 
  • Dijak lahko prejme pohvalo za: odličen uspeh, pomoč sošolcem, delo v razredni skupnosti, delo v dijaški skupnosti oziroma dijaškem parlamentu, sodelovanje pri dogajanju na šoli (npr. pri pripravi informativnega dne itd.), vidno uvrstitev na regijskem tekmovanju (npr. na 4. ali 5. mesto, sicer pa je to odvisno od števila tekmovalcev), uvrstitev na državno tekmovanje itd.
  • Dijak lahko prejme priznanje za: večleten odličen uspeh, uvrstitev od 1. do 3. mesta na regijskem tekmovanju, vidno uvrstitev na državnem tekmovanju (npr. 4. – 10. mesto), uspeh na splošni maturi (25 – 29 točk) ali poklicni maturi (17 – 20 točk) ali zaključnem izpitu (prav dober uspeh), za več (vsaj tri) dejavnosti ali »odlik«, za katere bi sicer za vsako posebej lahko dobil pohvalo, itd.
  • Dijak lahko prejme nagrado za: uvrstitev na državnem tekmovanju od 1. do 3. mesta, druge izjemne dosežke zunaj šole, s katerimi prispeva tudi k ugledu šole (npr. samostojni nastop, razstava itd.), odličen uspeh na splošni maturi (30 – 34 točk) ali poklicni maturi (21 – 23 točk) ali zaključnem izpitu, za več (vsaj tri) dejavnosti ali »odlik«, za katere bi sicer za vsako posebej lahko dobil priznanje, itd.
  • Predloge za pohvalo, priznanje ali nagrado lahko dajo: razrednik, kateri koli drug učitelj, drug strokovni delavec šole, mentor dejavnosti, zaradi katere naj bi dijak dobil pohvalo, priznanje ali nagrado, oddelčna skupnost dijakov, šolski dijaški parlament.
  • O predlogih za pohvale, priznanja in nagrade sklepa učiteljski zbor oddelka, iz katerega je dijak, oziroma učiteljski zbor šole.
  • Pohvale in priznanja so pisna. Dijakom jih praviloma podeli razrednik ob delitvi spričeval.
  • Nagrade so praviloma knjižne, lahko pa tudi umetniške slike itd. O vrednosti in obliki nagrade odloča ravnatelj v sodelovanju z razredniki oziroma drugimi učitelji. Nagrade podeli dijakom razrednik ob delitvi spričeval, lahko pa tudi ravnatelj.
  • Šola vodi evidenco o podeljenih pohvalah, priznanjih in nagradah (npr. v šolski kroniki). Imena in priimki dijakov in njihovi dosežki se objavijo tudi na oglasnem prostoru za dijake in v zbornici ter na spletni strani šole.

Ravnateljica je določila ta pravila po pridobitvi mnenja učiteljskega zbora, skupnosti dijakov in sveta staršev. Pravila so bila sprejeta 1. 10. 2010. Dopolnjena so bila 20. 2. 2017.

 

Postojna, 20. 2. 2017                                                             

Ravnateljica: Helena Posega Dolenc, univ. dipl. ekon.                                 

ŠOLSKI CENTER POSTOJNA 

Cesta v Staro vas 2

Postojna 6230

Telefon: (081) 601 650

Fax: (05) 726-21-46

E-pošta: info@scpo.si

Matična št.: 5086957
Davčna št.: 17067006
Transakcijski račun: 01100 - 6030704112

Copyright © 2017 Šolski center Postojna Pravice pridržane.